Finland, Finland, Finland...

The country where I want to be,
Pony trekking or camping,
Or just watching TV,
Finland, Finland, Finland,
It's the country for me.

Monty Python

Morda malo pretirano, ampak vseeno. Letos sva se s Petro podala na sever do Finske. Imela sva relativno malo časa za veliko kilometrov. Odločila sva se za pot preko Poljske in Baltiških držav, čeprav so nama skoraj vsi to pot pametno odsvetovali. Da ni cest, da so lopovi, da je revščina, da je nevarno itd... No, pa sva se srečno pripeljala nazaj.

Gor grede sva se vozila slab teden in se vmes ustavila za par dni v Varšavi, Rigi in Talinu. Ravno dovolj, da sva si spočila od kilometrov in si ustvarila prvi vtis, da se je v Latvijo in Estonijo še vredno kdaj vrniti. Žal mi je, da sva Litvo samo prevozila v obe smeri, oz. se nazaj grede ustavila v Kaunasu samo čez noč.

Prvi dan sva se na poti do Varšave ustavila v Auschwitzu (Poljaki bi rekli Oświęcim), natančneje v Auschwitzu II oz. Auschwitz-Birkenau. Kaj se je tam dogajalo, je vsem bolj ali manj jasno. Naju je ob prihodu fasciniral že sam obseg kempa. Zadeva je res ogromna, cca. 500 hektarjev za 100000 internirancev naenkrat. Ob osvoboditvi so nacisti večino kempa porušili in Poljaki se tega dela niso odločili kaj prida obnavljati. Ironično je, da so plinske celice postavili na najlepši konec taborišča, med drevesa, v senco. Večina ljudi, ki so stopili z vlaka sredi taborišča, je končala v teh celicah. No, najbolj zanimive je "rešil" zloglasni Mengele.

Vhod v taborišče smrti


Pogled, ki ga ni videlo veliko internirancev - iz "svobode" v taborišče


Zadnja postaja z vhodom v ozadju


Ogromna površina obdana z bodečo žico


Elektrificirano bodečo žico


In pod ključem


Karantena z WCji


Ostanki plinske celice, v ozadju porušeni krematorij


Ohranjene peči in dimniki


Spomin na židovske žrtve

Po temu šoku sva nadaljevala proti Varšavi in se vkampirala v enega od mestnih kampov. Predmestje Varšave in širše središče mi ni bilo preveč všeč. Če se pri nas razburjamo zaradi reklamnega onesnaženja, potem v Varšavi res ni za preživet. Reklame prekrivajo večino hiš ob mestnih vpadnicah, reklame prekrivajo ena drugo, reklame prekrivajo prometne znake, itd. Res precej grdo. Ožje središče je manj obremenjeno z oglaševalci in je res v slogu zahodnoevropskih metropol. Staro mestno jedro je majhno in nič posebnega. Zanimivo je to, da je bilo v 2.SV povsem porušeno in so morali na novo pozidati 80% stavb. Cene so primerljive z našimi, takoj ven iz centra in na podeželju pa nižje. Najbolj osovražena stavba med Poljaki in hkrati ena najbolj priljubljenih med turisti je Pałac Kultury i Nauki. Pravijo ji tudi ruska poročna torta in je darilo Stalinove Sovjetske zveze nekaj let po 2. SV. Poljaki v njej še danes vidijo simbol sovjetske prevlade. Imajo pa še to smolo, da je najvišja poljska stavba in se jo vidi skoraj iz vsakega dela Varšave.


Zloglasna ruska poročna torta


Res šik


Modno ja


Straža na grobu neznanega junaka


Nekaj utrinkov...


... iz udobnega fotelja...


... kafiča na osrednjem trgu

Po dveh nočeh v Varšavi, od katerih naju je drugo noč izredno neurje izplaknilo iz šotora v avto, sva nadaljevala pot proti severu.

TO BE CONTINUED