sreda, 6. avgust 2008

Finland, Finland, Finland (2. del)

The country where I want to be,
Eating breakfast or dinner,
Or snack lunch in the hall,
Finland, Finland, Finland,
Finland has it all.

Monty Python


Nujno je treba še omeniti zloglasne ceste in kulturo vožnje na Poljskem. Glavne ceste med večjimi mesti so povsem solidne. Sicer niso avtoceste, ampak se da normalno voziti 100-110 km/h. Gre večinoma za široke dvopasovnice z asfaltiranimi cca. 1,5 m širokimi odstavnimi pasovi/bankinami. Običajno se na cestah pred vhodi v mesto pojavljajo globoke kolesnice, ki pa so večinoma res omejene samo na mestne vpadnice. Najmanjše lokalne cestice in dovozi pa znajo res biti povsem sesuti in nevarni, če si prehiter. Torej same ceste so čisto ok. Druga pesem je pa kultura vožnje. Za naše razmere agresivna, nevarna, kaotična. Predpisov se ne držijo kaj prida, prej omenjene bankine pa so namenjene izogibanju nasproti vozečemu vozilu, ki prehiteva preko dvojne polne črte. In to se dogaja konstanto, zato je najbolje, da se čimprej prilagodiš. Torej ni nič čudno, da sva gor grede na neki poljski radijski postaji poslušala o tragediji njihovega avtobusa nekje pri Noven sadu, in nazaj grede o nesreči poljskega avtobusa nekje pri Benetkah.

Toliko o cestah. Iz Varšave sva prevozila celo Litvo in se ustavila za dva dni še v Rigi. Vožnja ni bila nič posebnega, ceste pa podobne kot na Poljskem. Namestila sva se v manjšem hotelčku v centru in si v dveh dneh ogledala vse, kar naju je zanimalo. Samo središče je zelo prijetno, organizirano, obnovljeno. Imaš vse od velikih avenij in bulvarjev z visoko modo, do malih uličic s kafiči in lokalnimi palačinkarnicami. Riga naj bi se velikim multinacionalnim fastfoodom upirala predvsen na račun priljubljenih lokalnih prigrizkov, vendar se je zgleda v zadnjih letih to precej spremenilo. Ko sva namreč iskala te lokalne ponudnike, sva prej našla kar nekaj Mc'Donaldsov, Burger Kingov in Pizza Hutov preden sva prišla do svojega palačinkastega prigrizka. Nič posebnega. Narežala sva se nad duhovitostjo lokalnega trgovca, ki je bil premalo Nemca, da bi ga v začetku 20. stoletja sprejeli v neko veliko cehovsko združenje. Zato je od togote dal postaviti na streho svoje hiše dva bronasta mačka z dvignjenima repoma, ki kažeta rit v smeri sedeža tega cehovskega združenja. Oblikovalec in monter teh mačkov je pri montaži padel s strehe in se ubil. Trgovec pa je moral pred sodnika, ki mu je sicer dovolil, da mačka ostaneta na strehi, vendar jih je moral zasukati v drugo smer, v zameno pa so ga spustili v cehovsko združenje.


Riga


Cat's House


Cat's House

Naslednja postaja je bil Talin. Na poti tja gor, je severno od Rige res zelo lepa narava, z lepimi gozdovi, jezeri in močvarami. V Talinu sva se vkampirala v mestni kamp, ki pa zgleda, kot da bi eno parkirišče med poslovnimi stavbami in delavnicami razglasili za kamp. Samo cca. 50 m2 je trave, vse ostalo pa je namenjemo vozilom. Talin je zelo moderno mesto z značilno vpetostjo interneta v različne storitve v mestu. Samo staro mestno jedro je domače, majhno, na hribčku. Res zelo prijetno. Turistov pa, predvsem Fincev in Britancev, kot listja in trave.


Raekoja plats


Pravoslavna katedrala Alexander Nevsky


Park

TO BE CONTINUED

1 komentar:

Planinec.Si pravi ...

Svetovne fotke!

če mate tudi kake iz hribov, se dajte se kaj oglasit na www.planinec.si pa delit fotke z vso slovenijo :)

lp