Nič od nič

V soboto zjutraj sem vstal ob šestih, ker sem bil prejšnjega večera prepričan, da bo sobota pravi dan za posnet kako dobro fotko. Ampak že začelo se je bolj žalostno. Še preden sem vstal, sem namreč na okenskih policah že slišal dež. Nekaj minut sem cincal, potem pa le vstal (navsezadnje sem bil zbujen). Skok na ARSO mi je le vlil nekaj upanja. Hitro sem se torej spravil v Fedranov gozd, na katerega se večkrat spomnim, ko se vozim na Dolenjsko. Do Višnje gore je še nekako kazalo, potem pa je spet začel dež. In ko sem parkiral ob gozdni cesti, je že kar pošteno lilo. Iz Mercatorjeve vrečke sem si naredil podvodno ohišje in se odpravil v gozd. Precej je bilo še mračno, zato sem iso porinil na 1600 in odprl oči. Gozd je bil lep, vlažen, smrdeč in ne preveč tih. Vendar kar nekako nisem našel nobenega privlačnega motiva. Še tisto, kar se mi je zdelo obetavno, se je kasneje izkazalo za drek. Poleg tega je bilo Mercatorjevo podvodno ohišje nepraktično in nefunkcionalno. Fotič je bil že čisto moker in jaz sem imel že vsega poln kufer. Dež je sicer počasi ponehal, jaz pa sem se odpravil domov z le nekaj posnetki, ki pa so končali v smeteh. Tako je to...
Dokler ne bo kakih novih spodobnih fotk pa bom sem in tja objavil kako staro. Tako je to...

Ta je iz nekega drugega gozda in drugega časa.
g.