Abstrakti iz narave

Danes mi je spet uspelo pred službo skočiti še do Cerkniškega jezera. Nizke temperature, -16°C, so naredile svoje. Voda je zamrznila, ptiči so zamrznili, sneg je pokril mrliče. Poleg tega sem želel sprobati nov objektiv Canon EF 24-70mm 2,8L USM. Skratka razlogov več kot zadosti, da sem kljub mrazu stopil iz avta in zaškripal v sneg.
Nikjer nikogar, vse tiho. Kar je za te konce nenavadno, saj je vedno slišati vsaj kako raco, če ne že kosca. No, ko sem odhajal in imel aparat že varno pospravljen, se je od nekod le vzela premražena taščica. In zaprhutala kak meter in pol od mene, nato pa omagala. Mraz je hudič. Ko je nabrala nekaj moči, ji je le uspelo odpilotirati nekam v grmojve. Potem pa sva šla vsak po svoje. No, jaz sem šel še v Rakov Škocjan. Kaj je naredila taščica ni znano.
Skratka, z objektivom sem zadovoljen. Manj pa s sabo, ker se nisem poglobil v polarizacijski filter, ki sem ga napopal na objektiv. Le ni tako kot, da bi slikal z UVjem, ko ni treba nič misliti. Polarizator pa lahko hitro naredi škodo na fotki, če nisi pozoren na smer svetlobe. Se bom naučil...
Tako, da tokrat prilagam nekaj bolj abstarktnih fotk iz tega potepanja. Čez čas pa še kako bolj konkretno. Ko jih pregledam.
g.

Zobna ščetka

Rojstvo galaksije

Zadnja preostala možganska celica

Otzi

Nič od nič

V soboto zjutraj sem vstal ob šestih, ker sem bil prejšnjega večera prepričan, da bo sobota pravi dan za posnet kako dobro fotko. Ampak že začelo se je bolj žalostno. Še preden sem vstal, sem namreč na okenskih policah že slišal dež. Nekaj minut sem cincal, potem pa le vstal (navsezadnje sem bil zbujen). Skok na ARSO mi je le vlil nekaj upanja. Hitro sem se torej spravil v Fedranov gozd, na katerega se večkrat spomnim, ko se vozim na Dolenjsko. Do Višnje gore je še nekako kazalo, potem pa je spet začel dež. In ko sem parkiral ob gozdni cesti, je že kar pošteno lilo. Iz Mercatorjeve vrečke sem si naredil podvodno ohišje in se odpravil v gozd. Precej je bilo še mračno, zato sem iso porinil na 1600 in odprl oči. Gozd je bil lep, vlažen, smrdeč in ne preveč tih. Vendar kar nekako nisem našel nobenega privlačnega motiva. Še tisto, kar se mi je zdelo obetavno, se je kasneje izkazalo za drek. Poleg tega je bilo Mercatorjevo podvodno ohišje nepraktično in nefunkcionalno. Fotič je bil že čisto moker in jaz sem imel že vsega poln kufer. Dež je sicer počasi ponehal, jaz pa sem se odpravil domov z le nekaj posnetki, ki pa so končali v smeteh. Tako je to...
Dokler ne bo kakih novih spodobnih fotk pa bom sem in tja objavil kako staro. Tako je to...

Ta je iz nekega drugega gozda in drugega časa.
g.

Cerkniško jezero

Vstanem, skozi okno vidim vse belo. Ivje. Megla. Fino, gremo fotkat. Pokličem Ivana. Nabavil je novo opremo, treba jo preizkusit. Čez pol ure bom pri njem. Poberem ga čez eno uro, usmeriva se proti Cerkniškemu jezeru. Ravno dobro zapeljeva iz Ljubljane, megle ni več. Ivja ni več. Jebat ga, bo pa sonce. Začneva pri Zadnjem kraju. Objektiv gor, objektiv dol. Filter gor, filter dol. Ruzak odpret, ruzak zapret. Pa mine ura. Končno začneva. In nadaljujeva. Pridruži se nama Majstor, da mu mečeva palico. Še srat si ne upa, da ne bi zamudil najboljšega meta dneva. Sonce se počasi spusti, začne zebsti. Midva greva, Majstor teče za nama. Ustaviva se na 50cm pice in radenski. Fajn dan je bil to, fotke so pa srednja žalost.
g.